Branje Svetega pisma, duhovne besede, je mesenemu človeku zelo težko in odbijajoče. Koliko lažje je brati kvaziduhovno literaturo! A pri kvaziduhovnosti ostaneš tam, kjer si - otopel in mrtev, brez usmiljenja, brez ljubezni, pri Bibliji pa oživiš.
Primerjavo med mojimi popravki, novim SSP prevodom in Biblijo kralja Jakoba si lahko pogledate in naložite na svoj računalnik z naslednje povezave: povezava do pdf datoteke
Moji popravki so sicer daleč boljši od novejših prevodov - mestoma tudi od Chrastkovega prevoda iz leta 1914, a Biblija kralja Jakoba (King James Bible) je vendarle zrel sadež reformacije brez primerjave, ki ga priporočam vsakomur.
In še nekaj priporočam: pisma so sicer razdeljena na poglavja, a ne prenehajte z branjem tam, kjer se konča poglavje. Velikokrat se misel nadaljuje in je tako umetno prekinjena.
Poskušal bom dati samo kratke komentarje, a vedite, da se da o marsičem povedati veliko, veliko več. Ni meja :) Naj vas zato moji ali komentarji kogarkoli drugega ne uspavajo, da ne bi sami brali Svetega pisma.
Pismo Rimljanom 11
1 A jaz pravim: je mar Bog zavrgel svoje ljudstvo? Bog ne daj. Saj sem tudi jaz Izraelec, iz Abrahamovega semena, iz Benjaminovega rodu.
Poglavje 10 se zaključi s tem, da je Bog iztegoval roke proti Izraelu, proti neposlušnem in upornem ljudstvu. Na začetku poglavja 9 in 10 Pavel pravi, da ga boli za Izraelce in da bi srčno želel, da bi bili rešeni. In tako se pojavi vprašanje – ali jih je potem Bog zavrgel? Pavel nam pove, da ne. Saj je tudi on Izraelec pa ga Bog ni zavrgel.
2 Bog ni zavrgel svojega ljudstva, ki ga je vnaprej poznal. Ne veste, kaj pravi Pismo o Eliji? Kako toži Bogu proti Izraelu, govoreč:
3 Gospod, pobili so tvoje preroke, razkopali so tvoje oltarje; jaz sem edini ostal in še meni strežejo po življenju. (1Kr 19:14)
4 Toda kaj mu pravi Božji odgovor? Prihranil sem si sedem tisoč mož, ki niso upognili kolena pred Baalom. (1Kr 19:18)
Ko Pavel nekaj trdi, se vedno znova opre na Sveto pismo. In tukaj je dal primer, kako je zadevo videl sam Elija!, a Bog je videl stvari malo drugače, malo širše :)
5 Prav tako tudi v sedanjem času obstaja ostanek izvoljen po milosti.
In kakor je bilo takrat, podobno je tudi danes.
6 Če pa je po milosti, ni več po delih, sicer bi milost več ne bila milost. Če pa je po delih, potem ni več milost, sicer delo ne bi bilo več delo.
Niti v Elijevem času, niti v Pavlovem in niti v našem si nihče ni zaslužil, da bi bil izvoljen od Boga. To je milost, dar.
7 Kaj potem? Izrael ni dobil tega, kar je iskal, ampak so to dobili izvoljeni, ostali pa so bili zaslepljeni
8 (v skladu z napisanim jim je Bog dal duha spanja: oči, da ne bi videli, in ušesa, da ne bi slišali) do današnjega dne. (Iz 29:10)
In kaj se dogaja danes? Ljudje padajo v transe in imajo videnja sredi belega dne. Spijo! Oči imajo in ne vidijo, ušesa imajo in ne slišijo. Ne vidijo, da je Biblija resnična beseda, njihova videnja pa goljufiva; in ne slišijo je, slišijo samo sami sebe.
Še danes je velik del Izraelcev zaslepljen – do današnjega dne. In tudi mi. Kako čudovito je, ko enkrat končno spregledaš. In čudovito je tudi, ko vidiš koga, ki je spregledal. Hvaljen bodi Gospod.
9 In David pravi: Naj njihova miza postane zanka in past in spotika in njim povračilo.
Odvisnost od užitkov, ki jih ponujata spolnost in hrana je zelo opojna. Njuni užitki zlahka postanejo v očeh marsikoga dragocenejši od življenja ljudi in celo od njihovega samega. Tukaj je omenjena miza. Da človek dobro jé, je pripravljen maltretirati sočloveka. In načelo pravičnosti pravi – če si ti spravil v zanko, če si ti človeku nastavil past, da bi ga izkoristil, oropal, prinesel naokrog, naj se to isto zgodi tudi tebi.
Cestninarji v Kristusovem času so bili znani po goljufanju – a marsikateri cestninar se je spreobrnil in ni več goljufal. Takšen je bil npr. Zahej (Lk 19) – tiste, ki je ogoljufal, jim je povrnil četverno. Sprejeli so Odrešenika in se izognili sodbi. A ker so ga sprejeli, so tudi prenehali z goljufanjem.
V Malahiju beremo, da je Božji oltar tudi Božja miza (Mal 1:7). Torej lahko miza pomeni tudi oltar. Karkoli ljudje žrtvujejo na svojem oltarju za svojega boga (užitek, čast in slava, status v družbi…), naj se jim povrne. Ponavadi moramo za prekomerne užitke in višji status v družbi nekoga ogoljufati, lagati, varati – in vse to naj se nam povrne.
Spomnim se, ko sem prvič prebral ta stavek, sem bil kar malo zgrožen. »O, to, kar pravi David, pa ni lepo,« sem si mislil. Ne, to, kar pravi David je čisto lepo in prav. Lepo in prav ni, če žrtvujemo ljudi in njihova življenja za svoje blagostanje.
10 Naj jim otemnijo oči, da ne bodo videli in njihov hrbet za zmeraj upogni. (Ps 69:22-23)
Dokler živiš tako grešno, ne vidiš resnice. Oči ti otemnijo. Kakor so oni upogibali hrbte ljudi, da so sami dobro živeli, naj se upogne še njihov hrbet. In njihov hrbet je upognjen, saj so sužnji užitkov, denarja, časti, greha.
11 Sprašujem torej: so se mar spotaknili zato, da bi padli? Bog ne daj. Vendar je zaradi njihovega padca odrešenje prišlo k nejudom, da bi se vzbudila njihova ljubosumnost.
Prejšnji verzi govorijo o zaslepljenosti, o zankah, pasteh in vse to vodi do tega, da so se spotaknili. Ali so se spotaknili samo zato, da bi padli? Ne. To bi pomenilo, da jih je Bog zavrgel. A Bog jih ni zavrgel (verz 2). Zakaj pa so se potem spotaknili? Ali se v tem skriva še kakšen razlog?
To se je zgodilo zaradi Božjega načrta odrešitve vsega sveta. Padli so zato, da je odrešenje prišlo k nejudom. Zaradi tega naj bi postali ljubosumni in ponovno sprejeli Boga.
12 Če pa je njihov padec bogastvo za svet in njihovo pomanjšanje bogastvo za nejude, kaj bo šele prinesla njihova polnost?
V verzu 15 Pavel odgovori na vprašanje. Če je že njihov padec nekaj čudovitega za svet – kaj bo šele, ko bodo tudi oni stali v veri?
13 Govorim vam, nejudom, kolikor sem apostol za nejude, hvalim svojo službo,
14 da bi vzbudil ljubosumnost tistih, ki so mojega mesa, da bi rešil vsaj nekatere izmed njih.
Ali Pavel hvali svojo službo zaradi sebe in lastnega poveličevanja? Ne, ampak da bi vzbudil ljubosumnost Izraelcev, ki še niso prejeli Kristusa – da bi tako vsaj nekateri izmed njih bili rešeni.
Rešil jih bo Bog po Pavlu. Torej jih na nek način rešil tudi Pavel.
15 Kajti če je njihovo zavrženje sprava za svet, kaj bo njihovo sprejetje, če ne življenje iz mrtvih?
To je zapisano na mnogih mestih v Bibliji.
16 Če je prvina sveta, je tudi testo sveto in če je korenina sveta, so svete tudi veje.
Pavel bo sedaj razložil, kako je prišlo odrešenje k nejudom in kako bo prišlo nazaj k judom na primeru iz postave in darovanj moke, testa in tudi posvetitve dreves, ki so jih ljudje ponavadi za določen čas dali Gospodu.
Če je bila prvina darovana Bogu – kot npr. moka, potem je bila moka posvečena in je bilo tudi testo iz te moke posvečeno. In podobno velja za drevo. Če je bilo drevo z zaobljubo namenjeno Gospodu, so bile posvečene tudi na novo zrastle veje in ne samo star del drevesa - korenina.
17 Če pa so bile nekatere veje odlomljene in si bil ti, divja oljka, vcepljen mednje in si skupaj z njimi deliš korenino in mastnost oljke,
18 se ne hvali na račun vej. Če pa se hvališ, vedi, da ne nosiš korenine, ampak korenina nosi tebe.
To je bila verjetno nagnjenost takratnih kristjanov – imeli so se za več od Izraelcev, kateri niso sprejeli Kristusa. In to se je v Rimu nadaljevalo vse do te mere, da so v imenu Kristusa pobijali jude. Ponovno katoliki in njihova inkvizicija. Če kateri jud ni sprejel katoliške vere, so ga ubili. A pozor! Prave vere ne moreš sprejeti pod prisilo. Lahko samo lažeš, da si jo sprejel. Ljudje, ki jih zanima samo zunanjost in zemeljska korist, se s takimi zadevami ne želijo ukvarjati. Takšni ljudje na silo spreobračajo druge v svojo vero. V svojo in ne v pravo vero.
Če ne bereš Biblije, lahko v imenu Biblije počneš, kar hočeš. In to so počeli.
19 Potem boš rekel: „Veje so bile odlomljene, da bi bil jaz vcepljen.“
Ja, tako bi sklepali iz verza 17 in res je tako.
20 Dobro, odlomljene so bile zaradi nevere, ti pa stojiš zaradi vere. Ne bodi ponosen, ampak se boj.
Ne bodi ponosen, ne imej se za več od judov. In rimokatoliki so se imeli za več. Lahko bi vsaj prebrali pismo, naslovljeno na Rimljane, če že niso marali brati vse Biblije.
21 Kajti če Bog ni prizanesel naravnim vejam, bodi previden, da tudi tebi ne bo prizanesel.
Nekoč je živela ena barabica, ki ni poznala ljubezni. V življenju je veliko pretrpela in namesto, da bi ljudem slabo povrnila z dobrim, je postala sama še slabša. Potem pa so jo prijeli žandarji in postavili pred sodnika. Barabica je pričakovala, da se bo sodnik do nje obnašal enako kot so se do nje obnašali vsi ljudje - vsi ljudje so jo namreč obsojevali in gledali nanjo kot na zadnji izmeček. Sodnik pa je rekel - v redu je. In ne samo to, dal ji je tudi hišo, v kateri bo lahko stanovala, hrano, službo. Vse, kar je barabica slabega storila v življenju komurkoli, je sodnik sam poplačal s svojim denarjem. In to ima moč spremeniti barabico v pošteno osebo, osebo, ki je podobna pravičnemu sodniku. A lahko se zgodi, da čeprav se je barabici zagabil njen prejšnji način življenja, da še vedno pride v skušnjavo, kateri se ne more upreti - npr. da bi komu ukradla denarnico. Kaj ji preprečuje, da tega ne bi storila? 1. sodnik je bil prva oseba, ki ji je izkazala ljubezen, prva oseba, ki je bila usmiljena z njo, dobra z njo, čeprav si ni zaslužila in to zaupanje ne želi zlorabiti, ne želi povrniti slabo za dobro 2. življenje predno je prišla pred sodnika se ji je zagabilo in ne želi imeti čisto nič več z njim 3. strah ji tudi pomaga v tem, da ostaja na pravi poti. In dlje časa ko je na pravi poti, manjšo moč imajo skušnjave, ki jo mikajo, da bi ponovno zašla. Strah pred tem, da bi ponovno živela v bedi, v laži, v prevari, brez prijateljev jo varuje. Strah pred tem, da bi jo sodnik zaradi novih zločinov kaznoval, jo varuje pred škodljivimi in nevarnimi razvadami. In dlje časa ko je v družbi sodnika, bolj poštena postane in manj jo je strah, dokler strah popolnoma ne izgine. A strah je pomemben in potreben na tej poti spremembe. In nova religija, ki uči, da je bog samo ljubeč, nima moči spremeniti človeka - je pa res, da se človek začasno dobro počuti, a to je lažniv občutek. Tak človek je še vedno baraba, baraba, ki se dobro počuti.
Kaj torej spremeni človeka? Povedano v eni besedi - spoštovanje. Spoštovanje, ki ga ima do sodnika, jo varuje pred tem, da bi ponovno zašla. In kakšen je sodnik? Zakaj je vreden spoštovanja? Ker je usmiljen, a kljub temu strog in pravičen, daleč močnejši od nas in od kogarkoli drugega, ima nas rad, a čeprav nas ima rad, nam daje svobodo. Lahko se odločimo, da bomo živeli v njegovi družbi in med poštenimi ljudmi, ali pa se ponovno odločimo za skok v razburljivo življenje, kjer nisi nikoli varen in lahko dobiš kadarkoli in od kogarkoli nož v hrbet - torej gre za skok v smrt.
8. poglavje, 38 verz bi lahko kdo napak razumel. Rečeno je, da nas nič ne more ločiti od Božje ljubezni in če to vzamemo iz konteksta, bi lahko rekli - super, sedaj pa lahko počnemo, kar smo počeli do sedaj. Ne, ne. Verz iz 8. poglavja potolaži človeka, ki pretirano zaupa v sebe in ne vidi sodnikove dobrote. Ni človek tisti, ki deluje, ampak sodnik. Novi človek postane sodnikova stvaritev. Sodnik je tisti, ki ga je ustvaril v drugo. In za sodnika ni pomembno ali postaneš tudi ti v družbi pomembna oseba ali pa si čisto nepomembna. Sodnik želi samo, da bi bil pošten in ljubeč.
Verz iz 8. poglavja potolaži osebo, ki ne bi rada ponovno živela tako, kot je živela. Sama se trudi, a vidi, da ji ne bo uspelo. Božja beseda jo potolaži in ji reče - ej, ni panike. Nič te ne more ločiti od Boga in to je res. Edino, kar jo je ločevalo od Boga je bil ravno ta škodljivi strah, to nezaupanje Bogu in zaupanje sebi, za katerega pa je vedela, da je prazno. In zdravilo za to je: ne skrbi, Bog bo poskrbel za vse.
Tale verz tukaj pa je namenjen človeku, ki se je prevzel: "Ha, jaz sem od glavnega šefa - jaz sem car, vi ste pa bedniki. Nič me ne more ločiti od glavnega šefa." In zdravilo za to je: "Nič nisi car, ker še nisi od glavnega šefa. Prav nič mu še nisi podoben. Če se ne boš odpovedal temu bahanju (na zunaj in znotraj), potem te bo doletela sodba. Naj bodo tvoji prejšnji prestopki poplačani ali ne, pozabljeni ali ne - obsojen boš za sedanje zatiranje ljudi. Sebe povzdiguješ, druge tlačiš in to počneš v imenu sodnika! Blatiš sodnikovo ime, si njegov izdajalec. In kazen za izdajstvo je: smrt. Če si tako navezan na uničevanje drugih in sebe, pa bodi uničen še ti. Zakaj bi ti sodnik dal nekaj, česar nočeš? Če ti je uničenje tako drago, bodi z njim.
22 Poglej dobroto in strogost Boga: strogost do tistih, ki so padli, dobroto pa do tebe, če boš nadaljeval v njegovi dobroti, sicer boš odsekan tudi ti.
23 Pa tudi oni bodo vcepljeni, če ne ostanejo v neveri, saj jih Bog zmore ponovno vcepiti.
Nevera pomeni nezaupanje v moč Boga in zaupanje sebi, drugemu, izmišljenemu bogu, človeku, energiji, kozmični zavesti in podobno. Tukaj je še enkrat povedano - nisi ti tisti, ki sodi, kdo bo vcepljen in kdo ne bo. Ti nisi sodnik. Ti nisi Bog.
24 Če si bil torej ti odsekan z oljke, ki je divja po naravi, in bil proti naravi vcepljen na dobro oljko, koliko bolj bodo tisti, ki so naravne veje, vcepljeni na lastno oljko?
To je hladen tuš za vse napuhle ljudi, ki pljuvajo po judih. In takšni ljudje ne pljuvajo samo po judih, ne. Polni so ponosa in mislijo, da so visoko, visoko. Pavel nas tukaj prizemlji in nam pove, kje resnično smo.
25 Ne bi želel, bratje, da bi bili nevedni glede te skrivnosti, da se ne bi imeli sami sebe za modre, da se je delna slepota dogodila Izraelu dokler ne vstopi polnost nejudov.
Kaj je polnost nejudov? Gre za določeno število nejudov, ki bo sprejelo Kristusa. Iz naslednjih pisem, Jezusovih besed in iz Stare zaveze izvemo, da ne gre za to, da bodo najprej vsi nejudje, ves svet zaupal v Kristusa. Ne gre za take vrste polnost. Gre za to, da ko se bo dopolnilo skupno število nejudov, ki so živeli in ki živijo in ki bodo živeli, in ki so sprejeli, ki sprejemajo in ki bodo sprejeli Kristusa za Gospoda, Odrešitelja, potem bo milost prešla na jude. Kako se bo to zgodilo? Ves svet bo odpadel od vere v Kristusa in začel častiti lažnega boga. V neki točki bodo napadli Izrael, kar danes niti ni tako neverjetno za pričakovati, saj lahko opazimo v medijih in ljudeh vedno večje sovraštvo do Izraela. Del Izraela se bo tik pred uničenjem obrnil h Kristusu in Kristus jih bo rešil. Tako nekako razumem dogajanje jaz. Obstaja majhna možnost, da sem se v kakšni stvari zmotil. Ali imajo lahko zato tisti ljudje, ki govorijo, da se odpad ne bo zgodil, prav? Ne. Odpad se bo zgodil. In se že dogaja, če vprašate mene. Ljudem, ki razlagajo ta verz v skladu z novo religijo: "Poglejte, v Bibliji piše, da bodo vsi nejudje in ves svet verjel v boga," ne verjemite.
Pravilna razlaga Biblije je tista, ki razloži vso Biblijo tako, da je vse smiselno. Tako kot puzzle. Če ti na koncu ostanejo koščki, ki jih ne moreš vstaviti nikamor, veš, da si nekatere koščke postavil na napačna mesta, veš, da sestavljanke nisi prav sestavil, veš, da slika, ki jo gledaš, ni prava. In tako tudi ti - če poslušaš razlage raznih razlagalcev Svetega pisma in njihove napovedi glede prihodnosti - bodi pozoren na tiste stvari, ki ti jih niso povedali. Za to pa moraš poznati vso Biblijo. In potem vidiš, kaj so ti zamolčali in veš, da njihova slika prihodnosti ni prava. Ali to pomeni, da je vse, kar so povedali napačno? Ne, ne vse. Nekaj pa že. Tisto, kar je napačno, zavrzi in tisto, kar je pravilno, obdrži.
26 In tako bo rešen ves Izrael, kakor je pisano: S Siona bo prišel Rešitelj, odvrnil bo brezbožnost od Jakoba: (Iz 59:20)
Če boste pogledali prevod iz Izaije 59:20, boste opazili neujemanje. Ko sem se pred leti začel učiti francoščine, sem kaj kmalu začel jokati :) Ene in iste besede se ne izgovorijo vedno na isti način. Če je pred njimi ali za njimi ena beseda, se izgovorijo na en način, in če je pred njimi ali za njimi druga beseda, na drug način. Okej, to sem še zmogel, čeprav težko. Ampak ko sem v slovar pogledal kaj pomeni beseda de in kaj a... in ko sem videl, da se razlaga razprostira po celi strani slovarja in ko sem začel brati - saj ne vem, kaj sem prebral - občutek sem imel, da beseda de, predlog de pomeni praktično vse: iz, v, nad, pod, čez, z, od... mislim ni da ni :) Tako da imajo besede včasih različne pomene in stavek ima lahko več pomenov. Tega ne pozabite. Pavel citira Staro zavezo - ne po svoje, ampak v skladu z razumevanjem judovskih učiteljev postave. Tako njegov prevod kot prevod kasnejših prevajalcev sta zato pravilna. Duhovnikom se ne ljubi to razlagati ljudem, strokovnjakom tudi ne, a zaradi tega se izgubi povezava med Staro in Novo zavezo. Ta povezava med prerokbami in njihovo izpolnitvijo pa je eden izmed temeljev, zaradi katerega lahko zaupamo v Božjo besedo.
27 to je moja zaveza z njimi, ko bom odvzel njihove grehe. (Jer 31:34, Iz 27:9)
Mnogi učijo, da je Bog zavrgel Izrael. In da so sedaj katoliki ali pa adventisti ali pa Jehove priče Izrael. Bog pravi, da Izrael ni zavržen.
28 Glede na evangelij so sovražniki, in sicer v vaš prid, glede na izvolitev pa so ljubljeni zaradi očetov,
Večina judov je sovražnih evangeliju (no, saj je tudi večina nejudov sovražna evangeliju).
29 kajti Božji darovi in klic se ne spreobrnejo.
Bog jim je dal obljube in te obljube bodo izpolnjene. Marsikdo uči drugače in pravi, da je šlo za pogojne obljube in na ta način prav elegantno odstranijo velik del Svetega pisma. Velik del sestavljanke vržejo stran. In potem lahko opaziš, da morajo manjkajoče stvari nadomestiti s svojimi videnji, ki pa so milorečeno zmedena.
30 Kakor nekoč vi niste verjeli Bogu, zdaj pa ste dobili usmiljenje zaradi njihove nevere,
31 tako tudi oni sedaj niso verjeli, da bi preko vašega usmiljenja tudi sami dobili usmiljenje.
32 Bog je namreč vse zaprl v nevero, da bi vsem izkazal usmiljenje.
Ustvaril nas je ločene od njega in normalno, da smo grešni in mu sovražni in slabi, saj je on dober, on je ljubezen, on je merilo za to, kaj je prav in kaj ni.
33 O globina bogastva modrosti in vedenja Boga! Kako nedoumljive so njegove sodbe in neizsledljive njegove poti!
Bog nam pove o sebi toliko, kolikor potrebujemo, da pridemo k njemu. Ali nam potem Bog kaj skriva? Mi smo omejeni, Bog pa je neomejen. Pa kaj bi govorili o Boga - poglejmo sebe - še o sebi pozabimo marsikaj - kaj smo počeli včeraj od 13 do 14 ure? Ali lahko opišemo dogajanje do minute točno? Ne moremo. Kako bi potem vedeli vse o Bogu? Sicer pa, ko ljubezen v nas obrodi sad, takrat spoznamo Kristusa (prim. 2Pet 1:8).
Obstajajo religije, v katerih obstajajo velikanske knjižnice pravljic, ki naj bi govorile o bogu (npr. grška mitologija, babilonska...). A zaradi tega, ker so bolj obsežne, še ne pomeni, da so resnične in da opisujejo pravega Boga. Ljudje se vse svoje življenje ukvarjajo z misticizmom in raziskovanjem vesolja, narave, nabiranjem znanja od rožic do ne vem česa - a ljubezen, življenje jim spolzi mimo. Biblija te edina vodi do ljubezni. In kaj je ljubezen? Pavel jo zelo lepo opiše v Prvem pismu Korinčanom (1Kor 13).
34 Kdo je namreč spoznal Gospodov um? Ali kdo mu je bil za svetovalca?
Koliko ljudi godrnja čez Boga in čez življenje. Jaz bi to tako naredil, to je narobe, to je narobe... Če bi bil jaz Bog, tega ne bi naredil, če bi bil jaz predsednik, če bi bil jaz to in ono... Taki talenti...
V Sloveniji imamo preko 2 milijona neverjetno pametnih ljudi. Kar precej jih je celo pametnejših od Boga! Vsaj tako mislijo. Jaz, hvala Bogu, ne sodim več med to elitno družbo. Sicer pa - imajo toliko znanja in modrosti - vse znajo, samo med seboj se ne znajo zmeniti, kdo je najpametnejši in čigava rešitev je pravilnejša :) Takšni ljudje živijo v laži. Niso modri, niso ponižni, niso razumevajoči in niso ljubeči. To lahko rečem, sem bil tudi sam tak :)
35 Ali kdo mu je prej kaj dal, da bi se mu povrnilo?
Vse, kar imaš, ti je bilo dano. Zdravje (takšno ali drugačno), pamet (takšna ali drugačna), lepota (takšna ali drugačna), vse, vse, vse.
36 Kajti iz njega in po njem in zanj je vse: njemu slava vekomaj. Amen.
Iz njega ali od njega = njegovo. On je vse naredil, vse je njegovo, on je vse naredil in vse je namenjeno njemu. Pika :) Kaj je potem smisel življenja? Živeti zanj in s tem, ko živimo zanj, je naš smisel izpolnjen. Živeti zanj, živeti za ljubezen. Človek brez Boga nima smisla. In še takšni filozofi, ki razmišljajo o smislu, ugotovijo, da ni smisla. Življenje brez Boga je nesmiselno. Človeku brez Boga nekaj manjka. Nekaj v glavi, nekaj v srcu, nekaj... V njem najdemo svoj smisel in popolno zadovoljstvo. Brez njega pa nimamo obstanka. Vedno nekam hitimo, raziskujemo... Iščemo, a nikoli ne najdemo, saj ne iščemo na pravem mestu. In ker smo tako pokvarjeni (ne delujemo prav), je zadnje mesto, kjer bi iskali svoj smisel ravno v Božji besedi. Iščemo ga v užitkih, v rožicah, v gradnji velikanskih arhitekturnih čudežev (piramide, računalniška arhitektura... naj bo karkoli), iščemo ga v raznih religijah, v katerih se povezujemo z ljudmi, ki jih častimo kot bogove, častimo sami sebe ali pa tudi padle angele - a vse to je minljivo, netrajno, prazno. Nič od tega nam ne more zapolniti praznine v srcu, za katero marsikdo sploh ne ve, da jo ima. Trudi se jo skriti z aktivnostmi, ki same po sebi nimajo smisla. Trudi se jo zakriti s tem, da povzroča bolečino drugim. Trudi se jo zakriti s tem, da uničuje svojo vest in zavest z drogami ali pa kako drugače. Bog je tisti, za katerega obstajamo. On je smisel. Tako je. Amen.
